DDV evidence po 1.7.2025

Davčni zavezanci bodo morali od 1. 7. 2025 dalje v okviru knjigovodstva voditi dve evidenci, in sicer evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV (»knjiga izdanih in prejetih računov«). Nov 150.a člen Pravilnika določa, kaj navedeni evidenci vsebujeta in v kakšni obliki se vodita.

1.     Evidenca obračunanega DDV

Evidenca obračunanega DDV, ki jo vodi davčni zavezanec v skladu s 6. odst. 85. člena ZDDV-1, vsebuje ime in naslov davčnega zavezanca in njegovo identifikacijsko številko za DDV ter zaporedno številko in naslednje podatke o posamezni listini:

a)    davčno obdobje;

b)    datum knjiženja listine;

c)     številko listine;

d)    datum listine;

e)    ime in sedež davčnega zavezanca - prejemnika in njegovo davčno številko oziroma identifikacijsko številko za DDV, če je identificiran za namene DDV in davčni zavezanec razpolaga z njo;

f)      vrednost dobav blaga in storitev brez DDV;

g)    vrednost dobav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik;

h)    vrednost dobav blaga znotraj Unije in opravljenih storitev v druge države članice;

i)      vrednost oproščenih dobav, ločeno s pravico do odbitka oziroma brez pravice do odbitka;

j)      vrednost oproščenih tristranskih dobav blaga znotraj Unije;

k)     vrednost prodaje blaga na daljavo;

l)      vrednost dobav blaga z montažo ali instaliranjem v drugi državi članici;

m)   znesek obračunanega DDV, izkazan po predpisanih stopnjah, ločeno za domače dobave in za dobave, prejete iz drugih držav članic, od katerih mora prejemnik obračunati DDV, ter za DDV obračunan na podlagi samoobdavčitve, ločeno za prejeto blago in storitve oziroma za uvoz;

n)    dobave blaga in storitev s pravico do odbitka DDV, pri katerih je kraj dobave zunaj Slovenije;

o)    ali uveljavlja institut samoprijave po 88.b členu ZDDV-1;

p)    opombe.

Posebnost evidence obračunanega DDV:

V evidenco obračunanega DDV se vpisuje tudi vrednost dobav blaga in storitev, pri katerih je kraj dobave oz. kraj opravljene storitve zunaj Slovenije in od katerih ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV. Navedeno pomeni, da je potrebno v tej evidenci evidentirati dobave in storitve, ki se jih ne poroča v DDV obrazcu in sicer:

Ø  vrednost storitev, katerih kraj obdavčitve je v skladu s 27. členom ZDDV-1 zunaj Slovenije (storitve opravljene na nepremičnini v tujini),

Ø  vrednost dobavljenega blaga na daljavo, za katerega zavezanec uporablja posebno unijsko ureditev VEM/OSS, ter obračunava DDV in ima pravico do odbitka DDV,

Ø  storitve v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1, ki so opravljene davčnim zavezancem s sedežem izven Unije (storitve, katerih kraj obdavčitve je v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 tretja država ali tretje ozemlje),

Ø  storitve, katerih kraj obdavčitve je v skladu s členi 26. do 30.f druga država članica (storitve posrednikov, storitve prevoza, storitve s področja kulture, umetnosti, izobraževanja, restavracijske in druge),

Ø  izvoz blaga, ki ni opravljen iz Slovenije (prodaja blaga kupcu iz tretje države, blago pa se izvozi iz druge države in ne iz Slovenije),

Ø  storitve, katerih kraj obdavčitve je izven Slovenije in za katere ima davčni zavezanec pravico do odbitka (zavarovalne in finančne transakcije, če ima naročnik sedež zunaj Unije ali če so te transakcije neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz iz Unije)

2.     Evidenca odbitka DDV

Evidenca odbitka DDV, ki jo vodi davčni zavezanec v skladu s 6. odst. 85. člena ZDDV-1, vsebuje ime in naslov davčnega zavezanca in njegovo identifikacijsko številko za DDV ter zaporedno številko in naslednje podatke o posamezni listini:

a)    davčno obdobje;

b)    datum knjiženja listine;

c)     številko listine (pri prejetem računu številka računa kot določena od izdajatelja računa);

d)    datum prejema listine;

e)    ime in sedež dobavitelja in njegovo identifikacijsko oznako za DDV, če je identificiran za namene DDV;

f)      vrednost nabav blaga in storitev brez DDV;

g)    vrednost nabav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik;

h)    vrednost pridobitev blaga iz drugih držav članic brez DDV;

i)      vrednost prejetih storitev iz drugih držav članic brez DDV;

j)      vrednost oproščenih nabav blaga in storitev ter oproščenih pridobitev blaga;

k)     vrednost obdavčenih (brez DDV) in oproščenih nabav nepremičnin;

l)      vrednost obdavčenih (brez DDV) in oproščenih nabav drugih osnovnih sredstev;

m)   znesek odbitka DDV, izkazan po predpisanih stopnjah, in od pavšalnega nadomestila;

n)    znesek DDV, ki se ne odbija;

o)    ali uveljavlja institut samoprijave po 88.b členu ZDDV-1;

p)    opombe.

3.     Podatki, ki se navajajo ob posredovanju evidenc

Davčni zavezanec pri posredovanju evidenc iz 6. odst. 85. člena ZDDV-1 poleg zgoraj navedenih podatkov navede še naslednje podatke:

a)    kodo države in identifikacijsko številko davčnega zavezanca, za katerega davčni zastopnik iz drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 predlaga evidenci;

b)    obdobje poročanja;

c)     oznako evidence;

d)    ali zahteva vračilo DDV;

e)    ali izračunava odbitni delež;

f)      ali je nad davčnim zavezancem začet postopek prisilne poravnave ali postopek likvidacije ali stečajni postopek;

g)    ali je predložil evidenci na podlagi 3. odst. 85.b člena ZDDV-1;

h)    ali uveljavlja institut samoprijave po 88.c členu ZDDV-1 ali v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;

i)      opombe.

4.     Način posredovanja podatkov

Davčni zavezanec mora davčnemu organu posredovati podatke iz evidenc obračunanega DDV in evidenc odbitka DDV v elektronski obliki po elektronski poti.  Podatki iz evidenc se posredujejo davčnemu organu v obliki datoteke XML, JSON ali CVS. Evidence bo možno posredovati na 3 različne načine (ne bo možnosti oddaje v obliki obrazca na eDavkih):

a)    direktno iz računovodskih programov oz portalov, ki bodo podpirali oddajo preko namenskih spletnih storitev davčnega organa. Oddaja predpisanih evidenc bo mogoča preko spletnega servisa, ki ima REST (podpira podatke, kodirane v JSON) in SOAP vmesnik.

b)    uvoz pripravljenih zip datotek preko portala eDavki. Na eDavkih bo pripravljena rešitev, preko katere se bo lahko uvozila pripravljena zip datoteka Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. Uvoziti bo mogoče evidence v zgoraj navedenih formatih.

c)     davčni  zavezanci z manjšim obsegom poslovanja bodo obveznost vodenja in predložitve evidenc obračunanega DDV in evidenc odbitka DDV lahko izpolnjevali tudi z uporabo brezplačne spletne aplikacije davčnega organa (miniBLAGAJNA).

5.     Rok za predložitev evidenc

Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka[1], v katerem mora predložiti obračun DDV v skladu z 88. členom ZDDV-1. Prvič se evidence na predpisan način oddaja v mesecu avgustu 2025, za obračunan in odbit DDV, poročan v obračunu DDV za julij 2025.

Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka[2], v katerem mora predložiti obračun DDV v skladu z 88. členom ZDDV-1.

Evidenci mora predložiti za vsako davčno obdobje[3], in sicer mora hkrati predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Navedeno velja tudi, če v davčnem obdobju ni opravil nobenih transakcij, ki se evidentirajo v teh evidencah.  

Če davčni zavezanec za davčno obdobje predloži obračun DDV, ki ni skladen s podatki iz evidence obračunanega DDV in odbitka DDV, mora davčnemu organu nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od predložitve obračuna DDV predložiti popravek evidenc.

[1] Do 20. v naslednjem mesecu v kolikor oddaja VIES poročilo oz do zadnjega delovnega dne v naslednjem mesecu v kolikor ne predlaga VIES poročila

[2] Do 20. v naslednjem mesecu v kolikor oddaja VIES poročilo oz do zadnjega delovnega dne v naslednjem mesecu v kolikor ne predlaga VIES poročila

[3] Za mesečno obdobje v kolikor oddaja obračun DDV mesečno in za 3-mesečno obdobje, v kolikor oddaja 3-mesečne DDV obračune