Obvezno kolektivno dogovarjanje o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O, Uradni list RS, št. 90/25) za delodajalce uvaja obveznost kolektivnega dogovarjanja o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Delodajalcem pri tem ne nalaga obveznosti, da morajo zavarovanje v vsakem primeru vzpostaviti in financirati, temveč določa zgolj obveznost izvedbe postopka kolektivnega dogovarjanja.

Obveznost kolektivnega dogovarjanja velja za delodajalce, ki:

-     so imeli na dan 1. 1. 2026 zaposlenih več kot 10 delavcev in

-    za svoje zaposlene še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Navedeni delodajalci morajo postopek kolektivnega dogovarjanja izvesti najpozneje do 1. 1. 2028. Delodajalci, ki bodo pogoj več kot 10 zaposlenih izpolnili po 1. 1. 2026, pa morajo postopek izvesti v dveh letih od dneva, ko izpolnijo navedeni pogoj.

Zaradi preglednosti in dokazljivosti je priporočljivo, da delodajalci postopek ustrezno načrtujejo in dokumentirajo. Kolektivno dogovarjanje se izvede z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu, če ta ni organiziran pa s svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni niti sindikata niti sveta delavcev, se dogovarjanje izvede neposredno z zaposlenimi.

Če stranke dosežejo dogovor, se kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje vzpostavi s sklenitvijo pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta oziroma s pristopom k že odobrenemu pokojninskemu načrtu. Z dogovorom stranke določijo pogoje za vključitev zaposlenih v zavarovanje, višino prispevkov oziroma način njihovega določanja, izvajalca zavarovanja ter druge pogoje izvajanja pokojninskega načrta. Pri tem mora biti upoštevana najmanj predpisana minimalna letna premija, ki za leto 2026 znaša 432,61 EUR na zaposlenega.

Vzpostavitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja prinaša prednosti tako za delodajalce kot za zaposlene. Premije, ki jih delodajalec plačuje v korist zaposlenih niso obremenjene s prispevki za socialno varnost in tudi ne veljajo za boniteto, ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev pa lahko delodajalec za vplačane premije uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Davčna olajšava se lahko uveljavlja največ do višine 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posameznega zaposlenega, hkrati pa ne več kot do zakonsko določenega letnega zneska, ki za leto 2026 znaša 3.224,18 EUR na zaposlenega.

Za delavce vplačila delodajalca v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljajo vrsto dodatnega plačila za delo (mesečna nakazila vplačil na osebne račune dodatnega pokojninskega zavarovanja), ki so namenjena za dodatno pokojnino. V pokojninski načrt lahko dodatno vplačujejo lastna sredstva tudi zaposleni. Če delodajalec ne izkoristi celotnega zneska davčne olajšave, lahko zaposleni neizkoriščeni del uveljavljajo za lastna plačila, s čimer si lahko dodatno znižajo osnovo za odmero dohodnine.

Če v postopku kolektivnega dogovarjanja soglasje ni doseženo, delodajalec skupaj s predstavniki zaposlenih podpiše izjavo, da do dogovora ni prišlo, ter jo posreduje Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Priporočamo, da delodajalci pravočasno preverijo, ali so zavezani k izvedbi postopka kolektivnega dogovarjanja, ter zagotovijo ustrezno pripravo in dokumentiranje vseh aktivnosti, povezanih z njegovo izvedbo.

Vaš KM Consulting team