Minimalni davek

Zakon o minimalnem davku (v nadaljevanju ZMD), objavljen v Uradnem listu RS št. 131/2023 dne 22. decembra 2023, je v slovenski davčni sistem uvedel minimalni davek. Cilj minimalnega davka je zagotoviti globalni minimalni davek na dobiček velikih mednarodnih in domačih skupin podjetij po efektivni davčni stopnji 15 % (minimalna davčna stopnja). Zakon je bil sprejet na podlagi Direktive EU 2022/2523 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine znotraj Unije, ki temelji na vzorčnih pravilih OECD GLOBE, objavljenih decembra 2021.

Minimalni davčni sistem sestavljata doplačilo davka in domači doplačilo davka. Za izračun doplačila davka veljajo tri pravila:

• QDMTT (Kvalificirani domači minimalni dodatek k davku) – kvalificiran domači dodatni davek

  Nanaša se na uporabo domače minimalne davčne stopnje (tj. na jurisdikcijski ravni, kjer posluje določeno podjetje). Če država, v kateri se nahaja nizko obdavčeno podjetje, uvede svojo lastno domačo minimalno davčno stopnjo, se to pravilo uporabi najprej. Če torej država uvede QDMTT, lahko zaobide nadaljnja mednarodna pravila. To pravilo ima prednost pred vsemi drugimi.

• IIR (pravilo vključitve dohodka) – pravilo vključitve dohodka

  Če QDMTT ni na voljo (tj. domača jurisdikcija ne uvaja minimalnega davka), končna matična družba uporabi pravilo vključitve dohodka (IIR). To pravilo obdavči premalo obdavčen dohodek nizko obdavčenih družb na ravni matične družbe.

• UTPR (pravilo o premalo obdavčenih plačilih) – pravilo o premalo obdavčenih dobičkih

  Če niti QDMTT niti IIR ne zajameta premalo obdavčenega dohodka, se uporabi UTPR. To pravilo omogoča dodatno obdavčitev v drugih jurisdikcijah, kjer poslujejo povezana podjetja. UTPR zagotavlja, da se premalo obdavčeni dobički, ki jih ne zajameta QDMTT ali IIR, obdavčijo na ravni drugih povezanih podjetij.

Davčni zavezanci v zvezi z minimalnim davkom so slovenska podjetja , ki so del slovenske ali mednarodne skupine podjetij, katerih letni promet , kot je prikazan v konsolidiranih računovodskih izkazih končne matične družbe, v vsaj dveh od zadnjih štirih poslovnih let so prihodki družbe znašali 750.000.000 EUR ali več.

Obveznosti davkoplačevalcev glede minimalnega davka:

Oddati do 30. junija 2026:

Obrazec za izračun GIR (Globe Information Return) mora v predpisani obliki in s predpisano vsebino predložiti vsak subjekt v skupini [1] s sedežem v Sloveniji, razen če je bila obveznost poročanja prenesena na drug subjekt [2] . Obveznost predložitve obrazca obstaja ne glede na to, ali je GIR dejansko plačljiv.

o Izračun dodatnega davka v domačem gospodarstvu do 30. junija 2026. Davčni zavezanec mora davčni napoved predložiti davčnemu uradu, ne glede na to, ali je za obdobje treba plačati dodatni davek ali ne.

Oddati do 30. julija 2026:

o Izračun dodatnega davka v skladu s pravili pravila o vključitvi dohodka (IIR) ali pravila o premalo obdavčenem dobičku (UTPR). Družba, ki je v Sloveniji zavezana za dodatni davek po tem zakonu zaradi IIR [1] ali UTPR [2], mora predložiti ta izračun. Obveznost nastane le, če dejansko obstaja davčna obveznost po IIR ali UTPR.

Zakon o minimalnem davku določa tudi poenostavitve za izračun dodatnega davka, ki veljajo tudi za domači dodatni davek, v obliki varnih oaz. Te poenostavljajo postopek, tako da davkoplačevalcem v določenih primerih ni treba izvajati zapletenih izračunov ali pa se lahko dodatni davek za določeno jurisdikcijo (na primer Slovenijo) šteje za ničelnega, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Varni pristani so:

• Varni pristan domačega povrhnjega davka (QDMTT Safe Haven): To izpolnjuje dodatne standarde za opredelitev kot varno zatočišče in poenostavlja izračun obveznosti v okviru centralne distribucijske sheme (CDS). Ko so pogoji izpolnjeni, je uporaba pravil o doplačilih v drugih jurisdikcijah izključena, zato je doplačilo, ki bi ga skupina sicer morala plačati, nič. Varno zatočišče QDMTT skupini omogoča en sam izračun v okviru QDMTT in uporabo pravila o varnem zatočišču za znižanje doplačila na nič v drugih jurisdikcijah, ki uporabljajo pravila o doplačilih. To skupini odvzame nadaljnje izračune.

• Varni pristan za poenostavljene izračune za nepomembne subjekte: Ti subjekti so zaradi svoje nepomembnosti izključeni iz konsolidiranih računovodskih izkazov. Poenostavljeni izračuni se uporabljajo izključno za namene ocene varnega zatočišča. Če v revidirani jurisdikciji niso izpolnjeni pogoji za poenostavljene izračune (tj. pogoji za test običajnega dohodka, test de minimis in test efektivne davčne stopnje), se za to jurisdikcijo uporabljajo splošna pravila za izračun davka na pribitek.

• Varni pristan CbCR za poslovna leta do 31. decembra 2026: Pogoji so izpolnjeni, če davčni zavezanec izpolnjuje enega od teh meril:

  o De minimis test: skupni prihodki do 10 milijonov EUR in dobiček pred obdavčitvijo do 1 milijon EUR,

  o Test poenostavljene efektivne davčne stopnje (ETR): poenostavljena efektivna davčna stopnja presega prehodno stopnjo 15 % za leti 2023 in 2024, 16 % za leto 2025 in 17 % za leto 2026,

  o Rutinski test dobička: Dobiček pred obdavčitvijo je manjši ali enak znesku izključitev znatnega dohodka.

  Ne glede na to, ali so izpolnjeni pogoji za varno zatočišče, mora davčni zavezanec s prebivališčem v Sloveniji predložiti napoved za domači dodatni davek.

  Vaša svetovalna ekipa KM

[1] Subjekt v sestavi je katerikoli pravni subjekt, ki je del mednarodne skupine podjetij ali del domače velike skupine podjetij. Obrazec se predloži v xml obliki.

[2] Zavezanci za domači povrhnji davek, ki so del iste mednarodne skupine ali velike domače skupine, lahko izmed vseh subjektov imenujejo vložniški subjekt, ki predloži obračun domačega povrhnjega davka v imenu vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

[3] Subjekt v sestavi, zavezan za povrhnji davek na podlagi IIR je krovni matični subjekt, ki se nahaja v Sloveniji ali pa vmesni matični subjekt, ki se nahaja v Sloveniji

[4] Subjekt v sestavi, zavezan za povrhnji davek na podlagi UTPR je subjekt v sestavi, ki se nahaja v Sloveniji, v kolikor se krovni matični subjekt nahaja v jurisdikciji, ki ne uporablja kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov ali če se krovni matični subjekt nahaja v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo