Davčne in druge spremembe za 2025

Državni zbor Slovenije je 14. novembra 2024 sprejel novele več davčnih zakonov, katerih cilj je krepitev konkurenčnosti, privabljanje delovne sile in spodbujanje inovacij ter investicij. Po vetu k nekaterim novelam zakonov je del novel stopil v veljavo 26. novembra 2024, drugi del novel pa bo predvidoma razglašen 6. decembra 2024. Nekaj poglavitnih davčnih in drugih sprememb, ki bodo večinoma uveljavljene 1. januarja 2025, povzemamo v nadaljevanju.

1.    Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

a)    Pravilo o omejevanju priznavanja obresti

Ukinja se pravilo tanke kapitalizacije (32. člen ZDDPO-2), v skladu s katerim so se obresti priznavale na podlagi razmerja med kapitalom in dolgom. Omejevanje obresti pri posojilih zavezancev, ki imajo povezano osebo, bo tako odslej vezano na EBITDA v višini 30% pri čemer se absolutni prag presežnih stroškov izposoje zvišuje na 3.000.000 EUR.

b)    Omejitev prenosa davčnih izgub

Možnost uveljavljanja prenesenih davčnih izgub se od 1. januarja 2025 omejuje na naslednjih pet davčnih obdobij (namesto neomejeno). Za davčne izgube, nastale v obdobjih, ki so se začela pred začetkom uporabe nove določbe, t.i. »stare izgube«, bo lahko zavezanec uveljavljal zmanjšanje davčne osnove v naslednjih petih davčnih obdobjih.

c)     Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Omogočena je možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, ki zmanjšuje davčno osnovo, v naslednja obdobja, in sicer v naslednjih pet davčnih obdobij.

d)    Ukinitev posebne ureditve sistema normiranih odhodkov

Ukinja se posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (d.o.o. ne bo imel več možnosti ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov).

2.    Zakon davku na dodano vrednost

a)    Višji prag za obvezno DDV identifikacijo

Prag letnega prometa za obvezno DDV identifikacijo se zvišuje iz 50.000 EUR na 60.000 EUR. Podjetja z letnim prometom med 50.000 EUR in 60.000 EUR bodo posledično lahko izstopila iz rednega sistema DDV.

b)    Uporaba čezmejne oprostitve obračunavanja DDV

Za male davčne zavezance se uvaja oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici, če zavezanec v tekočem in predhodnem koledarskem letu ni opravil prometa v vrednosti nad 100.00 EUR na ozemlju Unije. Zavezanec, ki  izpolnjuje zakonske določene pogoje in namerava uporabljati čezmejno oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici, bo moral o tem predhodno obvestiti davčni organ. Davčni organ bo zavezancu dodeli posamično identifikacijsko številko za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV, kateri se na koncu doda pripono »-EX«. Obvezna bo predložitev četrtletnih poročil.

Oprostitev obračunavanja DDV na ozemlju Slovenije se uvaja tudi za tuje davčne zavezance, ki bodo na ozemlju Slovenije opravili dobave blaga in storitve, ki ne bodo presegle 60.000 EUR . Navedena ureditev velja za davčne zavezance s sedežem v drugi državi članici, ne pa tudi za davčne zavezance iz tretjih držav.

c)     Identifikacija več davčnih zavezancev kot skupina za DDV

Zavezanci, ki so kljub temu, da so pravno neodvisni, med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko tesno povezani, se bodo lahko identificirali kot skupina za DDV. Zavezancem bo to omogočalo skupno obračunavanje DDV. Določbe v zvezi z uveljavitvijo skupine za DDV se začnejo uporabljati 1. januarja 2026.

d)    Uporaba splošne stopnje DDV za sladke pijače

Namesto nižje stopnje (9,5%) se bo za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter pripravke za pripravo takšnih pijač (npr. energijske pijače, gazirane pijače, vode z dodatki sladkorja ali sladil, sadni napitki, čokoladno, vanilijevo, lešnikovo mleko, kavni napitki…) uporabila splošna stopnja DDV (22%).

e)    Spremembe na področju evidenc

Novela s 1. julijem 2025 opredeljuje obveznost vodenja dveh evidenc v okviru knjigovodstva davčnih zavezancev, in sicer evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV (»knjiga izdanih in prejetih računov«) in določa obvezno posredovanje podatkov in navedenih evidenc davčnemu organu do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV. Prehodno je bil zavezanec te izpise namreč dolžan predložiti le na zahtevo davčnega organa.

Hkrati bo davčni organ na podlagi podatkov iz predloženih evidenc sestavil predizpolnjen obračun za DDV za davčne zavezance, ki jim bo dostopen preko eDavkov, če bodo oddali evidence vsaj tri dni pred rokom za oddajo obračuna.

f)      Odbitek DDV pri posebni ureditvi za plačano realizacijo

Določa se novo pravilo glede pravice do odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec, ki sicer obračunava DDV po fakturirani realizaciji, kupuje blago ali storitve od zavezanca, ki uporablja posebno ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji. V teh primerih bo smel zavezanec odbiti DDV šele takrat, ko bo plačal ta DDV svojemu dobavitelju oziroma izvajalcu. Zavezanec, ki bo uporabljal to ureditev, bo moral na računu jasno navesti »Posebna ureditev – plačana realizacija.«

g)    Omejitev zahtevkov za vračilo presežka DDV

Prenos presežka DDV v naslednje davčno obdobje ter možnost podajanja zahtevkov za vračilo presežka DDV se bo omejilo na obdobje petih let od predložitve obračuna DDV. Omejitev bo veljala za presežke DDV, ugotovljene z obračuni DDV za davčna obdobja od 1. januarja 2025. Za vse obstoječe presežke DDV, nastale v davčnih obdobjih pred tem, je določena omejitev prenosa presežkov in podajanja zahtevkov za vračilo DDV do 31. decembra 2030.

3.    Zakon o dohodnini

a)    Posebna olajšava za nove davčne rezidente

Novim davčnim rezidentom Slovenije se bo priznalo zmanjšanje dohodnine v višini 7% od prejete plače oziroma nadomestila plače ob pogoju, da posameznik ob prihodu v Slovenijo ne bo starejši od 40 let, v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Olajšavo bo mogoče koristiti največ pet zaporednih let.

b)    Letna odmera dohodnine za nerezidente

Odpravlja se pogoj, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da so dohodki, doseženi v Sloveniji, v državi rezidentstva izvzeti iz obdavčitve.

c)     Spodbujanje lastništva delavcev v lastniški strukturi delodajalca

Za dohodke delavcev v inovativnih zagonskih podjetjih, tj. bonitete v obliki deležev ali delnic, se bo prestavil trenutek izračuna davčne obveznosti od dohodka iz delovnega razmerja na trenutek odsvojitve teh delnic ali deležev oziroma na druge trenutke (prenehanje pogodbe o zaposlitvi, prenehanje delodajalca itd.).

Iz sistema brutenja, po katerem se dohodek v naravi poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, se bodo izločili dohodki v naravi, prejeti v obliki delnic ali deležev.

d)    Bonitete v zvezi z vozili z električnim pogonom

Do vključno davčnega leta 2029 bo vrednost bonitete za privatno rabo službenega osebnega vozila na električni pogon še vedno enaka nič. Nato se bo boniteta določila v višini 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se bo letno zniževala za 15% do vključno četrtega leta, v petem letu in do vključno osmega leta se bo zniževala še za 10% letno, v vseh naslednjih letih pa bo znašala 10%.

Zagotavljanje električne energije delavcu za polnjenje osebnih vozil delavca na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca in pa uporaba koles v lasti delodajalca (tako koles z ali brez električnega pogona, če nabavna vrednost kolesa, vključno z DDV, ne presega 2.000 EUR in gre za največ eno kolo v petih letih) se ne bo štela za boniteto.

e)    Bonitete v zvezi z zagotavljanjem skupinskega zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja in nadzora

Skupinsko zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora se bo navedenim osebam štelo za boniteto, znesek bonitete pa bo odvisen od prejetega dohodka in pogostosti prejema dohodka in znaša praviloma 1% dohodka prejetega v posameznem mesecu vendar ne manj kot 2% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS.

f)      Spremembe v sistemu normiranih odhodkov

Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se bo za zavezance, ki so obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9 mesecev, spremenil na 60.000 EUR (polni normiranci).  Za ostale zavezance, ki pogoja obveznega zavarovanja ne dosegajo, pa se bo pogoj dohodkov v davčnem letu pred tem davčnim letom določil v višini do 30.000 EUR (popoldanski normiranci). Višina normiranih odhodkov se bo spremenila kot sledi:

Popoldanski normiranci
prihodki	normirani odhodki
do 12.500 EUR	80%
od 12.500 EUR do 30.000 EUR	40% nad 12.500 EUR
nad 30.000 EUR	0% nad 30.000 EUR

Polni normiranci
prihodki	normirani odhodki
do 60.000 EUR	80%
nad 60.000 EUR	0% nad 60.000 EUR

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se bo določilo povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 EUR, 30.000 EUR oziroma 45.000 EUR, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih. Za prehod na nov sistem bo veljalo prehodno obdobje.

Uvedla se bo tudi obveznost razkritja zneska prihodkov na letni ravni, doseženih s povezanimi osebami in osebo, s katero je zavezanec v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

g)    Davčne olajšave

Možnost uveljavljanja prenesenih davčnih izgub se bo od 1. januarja 2025 omejila na naslednjih pet davčnih obdobij (namesto neomejeno), pri čemer bo zavezanec t.i. »stare izgube« do vključno leta 2024 lahko uveljavljal v naslednjih petih letih, do vključno davčnega leta 2029. Neizkoriščen del olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prenos bo mogoče prenašati v naslednjih pet davčnih letih. Dodatna olajšava za donacije v višini 0,2% obdavčljivih prihodkov se bo razširila na izplačila drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.

4.    Zakon o davčnem potrjevanju računov

a)    Prodaja preko avtomatov

Izjema od obveznosti izdajanja računov se bo v skladu z novelo Zakona o davku na dodano vrednost od 1. januarja 2026 razširila na vse vrste avtomatov, tako da bo zajela tako prodaje blaga kot prodaje storitev preko avtomatov (z nekaj izjemami). Istočasno pa se bo z novelo Zakona o davčnem potrjevanju računov uvedlo obvezno sporočanje podatkov o prodaji davčnemu organu in sicer na način, kot je že vzpostavljen v okviru davčnega potrjevanja računov.

5.    Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin

Na podlagi sprememb bo v letu 2025 po zaključku trenutnega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin vsem lastnikom le še enkrat poslano pisno obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin. Pošiljanje pisnih potrdil iz evidence se bo nato ukinilo, lastniki nepremičnin pa se bodo lahko s temi podatki seznanili z vpogledom v javno dostopno evidenco preko spleta.

6.    Nova standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2025)

S 1. januarjem 2025 bo v Sloveniji začela veljati nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti, SKD 2025, ki bo nadomestila trenutno veljavno SKD 2008. Največ sprememb je predvidenih na področju trgovine ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti.

AJPES bo spremembo glavne dejavnosti v Poslovnem registru Slovenije izvedel avtomatično za tiste primere, kjer se dejavnost spreminja iz SKD 2008 v SKD 2025 po načelu 1:1. V primerih, ko tega ne bo možno izvesti avtomatično (ker se dejavnost spreminja iz ene v več dejavnosti), bodo morali poslovni subjekti sporočiti pravilno glavno dejavnost preko spletne aplikacije, ki bo dostopna na portalu AJPES.

7.    Spremembe na področju prava gospodarskih družb

Od 1. januarja 2025 začnejo veljati nova merila za velikosti družb na področju prava gospodarskih družb. Nova merila veljajo za poslovna leta, ki se začnejo v letu 2024. Izpostaviti je potrebno, da za obveznost revizije veljajo naslednja merila:

Čisti prihodki od prodaje: 10 milijonov EUR

Vrednost aktive: 5 milijonov EUR

Merilo za število zaposlenih ostaja pri 50. Obveznost revizije nastopi, ko družba doseže dve od treh navedenih meril za velikosti družb.

Velike družbe (čisti prihodki od prodaje > 50 milijonov EUR, vrednost aktive > 25 milijonov EUR, > 250 zaposlenih) bodo prvič morale v svoje letno poročilo za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali kasneje, vključiti poročilo o trajnostnosti, ki bo prav tako predmet obvezne revizije.

Do 1. januarja 2026 bodo morale družbe na svojem poslovnem naslovu na vidnem mestu namestiti napis z navedbo firme in sedeža družbe.

8.    Obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo

S 1. julijem 2025 Zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo s katerim bodo financirane storitve dolgotrajne oskrbe. V višini 1% od bruto plače ga bosta plačevala delodajalec in delavec, kar pomeni, da se bo skupna stopnja za plačilo prispevkov povišala tako za delodajalce (na 17,10%) kot tudi za delavce (na 23,10%).

9.    Spremenjen način obračunavanja omrežnine

S 1. oktobrom 2024 je v veljavi nov način obračunavanja omrežnine tako za gospodinjstva kot poslovne odjemalce. Nov sistem prinaša obračun, ki temelji na 15-minutnih vrednostih, uvedbo 2 sezon: višja (november – februar) in nižja sezona (marec – oktober), 5 časovnih blokov in razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo.

Za zagotavljanje dostopa do merilnih in drugih podatkov je odjemalcem na voljo brezplačna spletna stran www.mojelektro.si, kjer lahko odjemalci tudi spreminjajo dogovorjeno obračunsko moč. Sprememba dogovorjene obračunske moči s strani odjemalca je smiselna, če se spremenijo njegove potrebe in s tem poraba električne energije ali če želi s svojo dejavnostjo vplivati na svoj račun za omrežnino.